Borgijci

adaljevanka BORGIJCI je strnjen, neolepšan portret ene najbolj zanimivih družin v zgodovini. Dobitnik oskarja Jeremy Irons igra Rodriga Borgio, preračunljivega in spletkarskega patriarha družine Borgia, ki se povzpne v najvišje kroge oblasti v renesančni Italiji. Leto 1492. Zahodni svet je v dobi globokih sprememb. Opustošenje, ki ga je sredi stoletja povzročila črna kuga, počasi tone v pozabo, mesta rastejo in bogatijo. Kolumb pluje proti Novemu svetu. Devetletni Martin Luter spoznava religijo. Kopernik je začel študirati astronomijo. Srednjeveške ustanove se sesedajo; v Italiji cveti visoka renesansa. Milano je središče trgovine in s svojim premoženjem podpira umetnike, kot je da Vinci. V Firencah, kjer v svetu bančništva gospodarijo Medičejci, ki jim svetuje pretkani Machiavelli, mladi Michelangelo študira kiparstvo. Vse šibkejši in nesposobni Rim pa medtem še bolj tone v propad. Papež Inocenc VIII. umira. Boj za nasledstvo bo politična šahovska igra. Tako se odprejo vrata morda najbolj osupljivi, politično prekanjeni in stremuški družini, ki se je kdaj polastila papeštva – Borgijcem. Stari papež Inocenc na smrtni postelji objokuje omadeževani prestol svetega Petra in vpraša svoje kardinale: "Kdo ga bo izmil?" Številne uveljavljene italijanske plemiške družine se nadejajo te časti. Toda tisti, ki mu naposled uspe, da si s podkupninami in z goljufijami in s pomočjo sposobnega sina Cesara utre pot k papeštvu, je španski povzpetnik Rodrigo Borgia. In tako postane papež Aleksander VI. Aleksander lahko le kratek čas uživa v sijajni taktični zmagi, saj se v družini že porajajo težave. Cesare očetu zameri odločitev, da mora postati kardinal, medtem ko bo njegov mlajši brat Juan lahko poveljeval papeški vojski. Njuna prelepa, komaj dvanajstletna sestra Lukrecija bo kmalu postala figura v boju za oblast, mati Vanozza pa je odrinjena na stran.